Po Dežmanu (4.)

Četrtek, 27. avgust 2009

Dvajseto stoletje je stoletje fotografije, filma. Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije  (MNZS) postaja izredna zakladnica, posebej dinamičen je njen razvoj v 21.stoletju. V letih 2000 in 2001 smo dobili v dar življenjski zbirki Edija Šelhausa in Marjana Cigliča. Naslednje veliko darilo je bila zbirka družine Lampič. Največja pridobitev v zgodovini fototeke pa je darilo časopisne hiše Delo, ki nam je izročila verjetno okoli 400.000 negativov iz let 1945-1985. K tem donacijam so prišli še odkupi fondov Toneta Stojka, Janeza Bogataja in Bruner-Dvoraka.

Fotografija mnogokrat pove več kot mnogo besed. Še veliko več pa pove, če poznamo njeno zgodbo, ozadje, ki ga morda posnetek bolj skriva kot odkriva.

Prav tako pomembne so zgodbe, če je potrebno dopolniti pričevalnost muzejskega predmeta ali če nam človek, ki je omenjen npr. v oblastnih dokumentih, pove svojo inačico zgodbe.

Pomen življenjske pripovedi oz. nezapisane dediščine je priznala tudi Unescova konvencija o zaščiti neopredmetene (Intangible prevajajo tudi kot nesnovno, nematerialno, neotipljivo dediščino) dediščine iz oktobra 2003, ki to dediščino upošteva kot vir kulturne pestrosti in jamstvo za trajnostni razvoj. Neopredmetena kulturna dediščina so »prakse predstavitve, izrazi, znanja, veščine – kot tudi inštrumenti, predmeti, artefakti in z njimi povezani kulturni prostori-, ki jih skupnosti, skupine, v nekaterih primerih posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. To neopredmeteno kulturo dediščino, ki se prenaša iz generacije na generacijo, stalno poustvarjajo skupnosti in skupine in se s tem odzivajo na svoje okolje skozi interakcijo z naravo in svojo zgodovino, kar jim daje občutek identitete in kontinuitete in vzpodbuja spoštovanje do kulturne raznolikosti in človeškega ustvarjanja.. Prav v razdvojenem slovenskem prostoru je strpno sobivanje različnosti dragoceno izhodišče za spravo in demokratični razvoj.

Zato smo v MNZS ustanovili kustodiat Moja zgodba za snemanje, zapisovanje in dokumentiranje življenjskih zgodb.

Moja zgodba je raziskovalno, dokumentacijsko, ustvarjalno in terapevtsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo, predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki.

V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo.

Prav tako pomembni so posnetki zgodb in zapisi ter dokumentacija o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti.

Posebna pozornost velja tistim, ki so s svojim delovanjem in zavzemanjem prispevali k slovenskemu deležu v svetovni zakladnici demokratične civilizacije, k ohranjanju in razvoju klasičnih ustvarjalnih in duhovnih izročil.

V svojem delu se opiramo na izkušnje centrov za zapisovanje zgodovine skozi pripovedi ljudi, strokovnih združenj in se vključujemo v izobraževalne iz izvedbene projekte s tega področja.

Skupine ljudi, ki jim namenjamo posebno pozornost, so: žrtve rasnega in razrednega rasizma, žrtve državnega terorizma (npr. žrtve delovanja tajnih političnih policij, zaporov, taborišč, izgnanci), politični in svetovnonazorski rezistenti in disidenti, vojni veterani (vojske 1. Jugoslavije, partizanskega gibanja, protikomunističnih enot, mobiliziranci v okupatorske armade, slovenske osamosvojitvene vojne 1991), invalidi, travmatizirani, sorodniki žrtev – starši, ovdoveli, sirote in drugi pričevalci (npr.: slovenske manjšine, politični in ekonomski emigranti, imigranti, marginalizirane skupine; pričevanja iz družabnega, društvenega, civilno družbenega in družinskega življenja).

Mag. Monika Kokalj Kočevar, ki vodi projekt, je pripravila dva filma (o mobilizirancih v nemško vojsko in emigrantski družini), ki ju je predvajala TV SLO, na Radiu Ognjišče že nekaj let pripravljamo tedensko oddajo Moja zgodba (tudi spletna objava), sodelavci projekta smo sodelovali pri razstavah, knjižnih objavah, v seriji Moja zgodba je izšla prva knjižica …

Moja zgodba je tako postala dinamično presečišče zgodovine, možnost za preseganje črno-belega polariziranja, ponuja roko za nekaj več ponižnosti, sočutja, ljubeznivosti …

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Četrtek, 27. Avgust, 2009 ob 06:52 v kategoriji nekategorizirano.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

22 komentarjev na “Po Dežmanu (4.)”

  1. NoMercy pravi:

    od prve objave s tem naslovom ne berem več te žajfnice.
    Me pa zanima ali je to poizkus pisanja nove Biblije?

  2. pavel pravi:

    Jože,
    kaj pa žrtve religijskega rasizma? Ki ga seveda verniki socialistične religije, ki verjamejo, da je njihova religija überreligija, še kar izvajajo nad ostalimi verujočimi.

    Jože, poznam človeka, ki je doživel Teharje ( zadnjič mi je pravil o neki šefici v črni uniformi z rdečo zvezdo, ki je lastnoročno ubijala na pol mrtve ujetnike), hkrati pa je delal v kočevskem rogu kasneje – ta pozna številne zgodbe, ki pa jih nihče od sorodnikov ne želi poslušati ( stockholmski sindrom?). Kako bi eden od vas lahko prišel do njega, pofotkal, posnel, popisal?

  3. Rado Rado pravi:

    Večinoma se strinjam s vsebino gornjega teksta / o vlogi MNSZ. /

    Le zadnji odstavek, citiram:
    “Moja zgodba je tako postala dinamično presečišče zgodovine, možnost za preseganje črno-belega polariziranja, ponuja roko za nekaj več ponižnosti, sočutja, ljubeznivosti …”,
    je pa nekaj najbolj ciničnega in samovšečnega kar sem prebral in slišal zadnje čase.
    Vsekakor gre pohvala g.Dežmanu v smislu organizacijskih prizadevanj za MNSZ, a da sebe postavlja v presečišče in se omenja v zvezi s preseganjem črno-belega polariziranja?
    Ta samovšečna trditev ne more biti dlje od resnice. Jože Dežman je glavni podpihovalec kulturnega boja. Je brezprizivni vojščak ene strani. Jože Dežman je polariziranje samo.

    In besednjak v stilu: “. . . ponuja roko za nekaj več ponižnosti, sočutja, ljubeznivosti . . . “,
    tako presneto spominja na besednjak klerikov, ki oznanjujejo Evangelij, vendar ga ne živijo. Ta besednjak ti kliče srhe v telo . . .

  4. Negaga pravi:

    @rado
    Pa ja dragi Rado, nekateri radi beremo “žafnce” in ne častimo polpretekle zgodovine. Kar nekaj nas je, ki smo po pričevanju svoje žlahte prišli do osupljivih dejstev že za časa maršala Tita, Kardelja,…

    Da ne bo pomote, kuga *izmov prejšnjega stoletja se ni končala leta 1989 ali 1991. Živi naprej, malokdo lahko preklopi, g. Dežmanu je uspelo. Nekaterim ne bo nikol.

    G. Dežman se je uskladil sam s sabo. Ta trdnost vas ruka…

    lp, negaga

  5. Matjaž Matjaž pravi:

    Rado pravi: “Jože Dežman je glavni podpihovalec kulturnega boja.”

    Izjava se zdi prenapeta, nervozna, neuravnovešena. Hudo žaljiva. Kot takšna je močno eksponiran del farse, ki jo nekateri napačno poimenujejo kulturni boj, v bistvu pa gre za bitko zaslepljenih vojščakov, ki ne vidijo nasprotnika, temveč so si ga s trdimi črtami zarisali v domišljiji po pripovedovanju bojnih tovarišev. Dežman se zdi v tej luči dežurni grešni kozel, ki si drzne zbirati tudi nezaželjene, še nedavno tega prepovedane informacije o polpretekli zgodovini in z njimi seznanjati javnost. Takšnih Radotov se je treba bati, ali pa se jim vsaj izogniti, zlasti v kriznih časih, ko nekatere pameti zavrejo in zadišijo po mentalnem (in morda tudi drugačnem) nasilju.

  6. Rado Rado pravi:

    Matjaž,

    si dobil ta občutek glede mene že takrat na promociji tvoje knjige, ali pa te je ta občutek prešel šele zdaj?

    Menim, da si nepotrebno patetičen. In če poenostavljeno pogledam na akterje kulturnega boja, ter jih ločim na simpatizerje domobranstva ter na simpatizerje partizanstva, lahko ugotovim, da se je partizanska – borčevska stran precej pasivizirala. Skoraj jih ni slišati v javnosti. Simpatizerji domobranstva pa so v polnem naletu. V medijih, na blogih, itd.

    Videti Dežmana v presečišču obeh struj, je slepota brez primere. Neumnost. Če je torej po tvoji analogiji npr. borčevski predsednik Stanovnik, partizanski ekstremist in je Dežman, kot praviš sredinec, kdo je potemtakem (če Dežman ne), ekstremist na domobranski strani?

    Si videl Matjaž. Zdaj, ko si Dežmana zakoličil kot sredinca, na domobranski strani enostavno ne najdeš nobenega ekstremista. Nobenega bolj belo pravovernega. Zdaj pa le še reci Matjaž, da belega ekstremizma sploh ni in takoj mi bo jasno, da si tudi ti Matjaž globoko opredeljen. Da si globoko v kulturnem boju. Se razume, na pravi strani!

  7. roli pravi:

    @Rado! Simpatizerji domobranstva? Tvoje dojemanje polpretekle zgodovine je res zelo poenostavljeno. Očitno se je nekaterim 50 letna delitev na “dobro in zlo” močno prijela. Pravi si otrok revolucije, (dobri partizani in zli domobranci je vse kar si sposoben dojeti iz naše “slavne” revolucionarne preteklosti)… No ampak pravljice se podirajo. Dežman-domobranec? Pa daj se malo zamisli kakšene neumnosti trosiš…

  8. Rado pravi:

    Roli,
    si ti glasnik Ministrstva resnice? Ko vse tako dobro veš.

    Sicer pa, pouči me malo. Le povej kakšno gledanje je “predpisano”.
    Da ga ne bom “lomil” dalje.

  9. roli pravi:

    @Rado! Razburjanje je nepotrebno. Izpostavil sem pač par neumnosti, ki jih skušaš tako enostavno podtikati. Vsi, ki se ne strinjamo z zagovorniki komunizma…, pač nismo domobranci,fašisti,klerofašisti… in kar je še takšnih neumnosti. A je to tako težko dojeti in spoštovati. Je bolj enostavno žaliti in enostavno podtikati? Sicer pa pričakujem, da ga lomiš dalje. Saj veš, Ministrstvo edine resnice smo ukinili leta 91. To bi lahko vedel…

  10. direktni pravi:

    Roli, si prepričan, da razlikuješ med nasprotniki komunizma in tistimi, ki poveličujejo domobranstvo? In kar se neumnosti tiče, jih v tvojem zadnjem postu kar mrgoli. Seveda, vsi, ki razmišljamo drugače kot ti, ga lomimo …..

  11. Blaž pravi:

    @direktni, si boš prebral še enkrat moj zadnji post?…

  12. NoMercy pravi:

    zgleda, da je roli tak že po naravi in mu v posebne šole niti ni bilo mus hodit – too je delal iz užitka :P

  13. Alter pravi:

    Kdor malo dlje bere Radove bloge in komentarje, že zdavno ve, da je on levičarski skrajnež, s katerim je nemogoče resno debatirati.

  14. Heineken pravi:

    Za vsakim DEŽmanom SONCman pride.

  15. angel pravi:

    Polemika je nekako izzvenela, pa se kljub temu še želim vključiti in opozoriti komentatorje, da kvasijo neumnosti brez primere.
    V Sloveniji še vedno vlada komunistično udbaški duh, ki preveva vso stavrnost.
    Pod krinko nekakšne demokracije protagonisti, ki koreninijo še iz partizanskih polikomisarskih vrst, zavzemajo vse pomembnejše pozicije v državi.
    Že v originalu, to je v prvi generaciji, politkomisarji niso bili nikakršni moralni biseri, saj so se na položaje prigrebli dobesedno preko trupel, so njihovi nasledniki druge in sedaj že tretje generacije že gensko zastrupljeni.
    To je zaskrbljujoče, saj postaja Slovenija Kuba, otok sredi demokratične Evrope.
    Ljudje pa bodo morali spregledati in kljub nenehnim slepilnim manevrom vladajoče nagnati, ne z volitvami, temveč kar z revolucijo.
    Trije poizkusi demokratiziranja Slovenije so spodleteli. Prvi ob osamosvojitvi, drugi ob krhkem in zelo kratkem valadanju Bajukove vlade in zadnji z vladavinoo Janeza Janše.
    Ozka grupa povzpetnikov, ki obvladuje kapital, občila, sodstvo, šolstvo in velik del kulture, je okupirala Slovenijo in ji vlada po mafijskem načelu.
    Mafija pomeni propad družbe in v ta propad drvim ravno s pomočjo takšnih primerkov kot je Rado.

  16. Matjaž Matjaž pravi:

    Kar se tiče mene, angel, z Radotom drvita skupaj, v isto smer, čeprav sta prepričana, da vsak v svojo. Gre za idejni stampedo, ki ga nesposobni pastirji ne znajo (in niti nočejo) zaustaviti. Fanatizem in ideološka ali verska zaslepljenost vsakomur zameglita pregled na dogajanjem; na splošni ravni pa potencirata anomalije in vnašata v življenje naroda dodatno nestrpnost in netolerantnost do različnosti. Kakršen koli ideološko-verski, politični ekskluzivizem namreč po naravi stvari izloča možnost strpnega in konstruktivnega sožitja, ki bi lahko ozdravilo našo mlado demokracijo. Glede njene bolezni imaš namreč prav, le način njenega zdravljenja, ki si ga izbral, je napačen in neučinkovit. Daj, umiri se malo, saj je marsikaj od tega, kar razmišljaš, res. In ker stvari precej dobro razumeš, nimaš nobenega osebnega razloga za tolikšen gnev nad resničnostjo, ki jo živimo.

  17. Rado pravi:

    Angel in Matjaž.

    Lahkotno vama gredo diskvalifikacije z jezika. A v demokraciji je pač tako, da je vsaka ideja legitimna, v kolikor se preizkusi na parlamentarnih volitvah. Fantazme tajnih, mafijskih, udbomafijskih in bogvekakšnih še, organizacij, ki naj bi tičale zadaj, bodo pač vedno ostale domena prestrašenih posameznikov.

    Tudi komunistične ideje so torej legitimne, če gredo na volitve. Če se odpovedo avantgardnosti. Kolikor vem v Sloveniji vsi hočejo in hodijo na volitve /razen RKC, ki je še edina preostala totalitarna sila v Sloveniji in ki nas hoče iz svoje totalitarne pozicije učiti demokracije/

    Matjaž,
    svetoval bi ti, da svojo umetniško senzibilnost preliješ v novo knjigo. Kajti tam si dober. Z zadovoljstvom sem prebral sem tvoje Prepovedano mesto.
    Imeti idejo in jo realizirati v literarnem delu je eno, biti relativno objektiven v javni polemiki je pa nekaj povsem drugega. To dokazujeta tako ti, kot recimo še drugi velikan slovenske književnosti, odlični Drago Jančar. Oba namreč sledita le eni resnici. Za resnico drugih vama ni mar.

    Matjaž,
    Janša je vojak z dušo in telesom. In on da je glasnik demokratizacije? Saj si hecen! Kdaj pa je še vojska bila demokratična?
    Največji demokrat doslej je Borut Pahor. Z dušo in telesom! Edina škoda je, da hkrati tudi nesposoben premier.

  18. Matjaž Matjaž pravi:

    Rado, tebi sem skušal odgovoriti že v komentarju št. 3.

    Ne vem, koliko od tega, kar sem napisal, si razumel. Vsekakor pa nekaterih misli, ki mi jih pripisuješ v tvojem zadnjem komentarju, nisem napisal nikjer. Podarek je na škodljivosti političnega, nazorskega ekskluzivizma. Zberi se.

  19. Alter pravi:

    Motiš se Rado. Skrajne ideje – kot so komunistične, v demokraciji niso legitimne. Zato je tudi evropski parlament obsodil komunizem.

    Legitimne so tiste ideje, ki ne kršijo človekovih pravic, komunizem pa jih .

    In resnica je samo ena. Drago Jančar ji sledi, Matjaž tudi, ti pa ne.

    Janša je dosti bolj glasnik demokracije kot kateri koli levi politik, pa čeprav mu očitaš, da je vojak. Le zakaj vojak ne bi smel biti demokrat.

    In tvoja obsedenost s sovraštvom do RKC je tudi patetična. RKC je dosti bolj demokratična od katere koli levičarske organizacije.

  20. angel pravi:

    Malo pozno pa vseeno!
    Rado, mislim, da ste eden tistih, ki jih v svojih komentarjih opisujem.
    Človek, ki je zadolžen za nenehno kritiziranje demokratičnih procesov, samo, da se ohranja partijska vrhuška na oblasti, da si lahko deli plen in da živi zunaj zakonov in ustrvarja nered, nedisciplino in končno nedemokracijo.
    Če že govorimo o volitvah, vemo, da so za zmago potrebni kapital, kapital in zopet kapital. Tega si je bivša partijska vrhuška ohranila skozi vplivne gospodasrtvenike, skozi neomajen vpliv nad bankami, skozi vpliv v medijih in svedea v sodstvu, šolstvu in še kje,
    Zbegano ljudstvo pa naseda in naseda in naseda tudi takšnim komentarjem, ki jih pišete in v katerih klevetate vse, kar ni partijske provinjence.
    Nisem od včeraj, pa poznam udbovske metode, pa se spomnim udbovskih napadov na Pučnika, ki ste mu pripisovali vse mogoče, celo tako daleč ste se spustili v podlosti, da ste mu pripisali ljubezenska razmerja z nekaterimi ženskami, ki ste jih prav tako želeli kompromititari.
    Pa spomnite se pravljic in grdobije o Omanu, Petrletu in ostlih pomladnikov.
    Največji trn v peti pa vam je Janša. Za njegovo diskreditacijo pa ste pripravljeni žrtvovati tudi dobro ime naše ljube Slovenije.
    Mar ni to svinjarija.
    Menim, da se bo tudi to spremenilo in takrat Rado se bo izkazala vsa vaša prostaškost, hinavščina in podlost.

  21. phentermine hcl pravi:

    compare phentermine price…

    . . . . . . phentermine pill. phentermine forum. phentermine weight loss. cheap 37 5 phentermine. cheap phentermine no prescription. no prescription phentermine. phentermine 37.5 no prescription. phentermine yellow. …

    [WORDPRESS HASHCASH] Strežnikov IP (202.131.98.165) se ne ujema z URL-jem komentarja na naslovu (216.245.194.179) in je bil označen kot spam.

  22. online casino poker pravi:

    online casino craps…

    online casino reviews. online casino http. casino s online. online casino no deposit bonus codes. online casino roller. …

    [WORDPRESS HASHCASH] Strežnikov IP (202.131.98.165) se ne ujema z URL-jem komentarja na naslovu (208.88.226.93) in je bil označen kot spam.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !