Arhiv za 26. November 2009

Stalinizem

Četrtek, 26. november 2009

Marjan Brodar, rojen 6. septembra 1927, je bil domobranec, vrnjen iz Koroške. Izpuščen je bil po amnestiji v avgustu 1945, potem se je skrival pred ponovno aretacijo. Leta 1946 je pobegnil v Avstrijo. Nekajkrat se je ilegalno vrnil v Slovenijo. Ustrelil se je pred zajetjem, 2. maja 1948, v Šenčurju.

Skupina, v kateri se je Marjan Brodar vračal v Avstrijo, je 30. aprila 1948 pri Kranjski Gori padla v zasedo. Franc Jagodic je bil ubit, Marjan Brodar je pobegnil. Začel se je lov nanj; zasledovalci, 180 vojakov in oznovci, so zaslišali in zlomili nekaj ljudi. Brodarja so dobili pri Kristančevih, v Šenčurju, 2. maja 1948 – ustrelil se je pred zajetjem.

Preiskovalci so brez trdnih dokazov domnevali, da sta Brodar in Jagodic 27. aprila 1948 v Bizoviku sodelovala pri umoru poslanca in funkcionarja Frenka Mojšerca. Zato so z vso ihto lovili njune sodelavce in jih izredno strogo kaznovali.

Po še nepopolnih podatkih so zaradi zvez z ilegalno skupino, ki so jo sestavljali Brodar in še nekaj Gorenjcev, aretirali več kot sto oseb. Nekaj so jih prisilili k sodelovanju, nekaj izpustili. Več kot šestdeset so jih obsodili, od tega pet na smrt, štiri smrtne kazni so tudi izvršili, dva na dosmrtno ječo, ostale pa na več kot tristo let zapora. V zaporih so preživeli več kot stoletje. Nekaj družinam so zaplenili domačije. Nekaj oseb je pred preiskavo pobegnilo v tujino.

Omenimo usodo družine, ki so ji leta 1942 partizani umorili očeta, mama je umrla leta 1943, ostalo je sedem otrok. Eden je po vojni pobegnil na Koroško. Zaradi zvez z Brodarjem in drugimi ilegalci so druge aretirali in tri sestre in brata obsodili na 45 let zapora, dva brata so poslali v poboljševalnico.

Drakonsko kazen je doživel dijak, ki so teden dni po aretaciji brez dokazov obsodili na 17 let zapora, odsedel jih je šest.

Po osamosvojitvi Slovenije so bile krivične sodbe na teh zrežiranih procesih razveljavljene, žrtve so lahko uveljavljale tudi pravice po Zakonu o denacionalizaciji in Zakonu o popravi krivic. Mnogi teh možnosti še niso izkoristili.

Drobna skica iz povojnih časov nas popelje v čase trdega slovenskega in jugoslovanskega stalinizma. To je bil čas, v katerem je Josip Broz Tito prekosil svojega učitelja Stalina. Resnica o tem času se počasi odkriva tudi z raziskavami v nekdanjih bratskih republikah. Tako je Srđan Cvetković v Srbiji objavil nekaj zanimivih besedil. Po njegovem je bilo v zaporih v Jugoslaviji v letih 1944 – 1985 okoli 1,3 milijona zapornikov. Dinamiko terorja nam ilustrirajo podatki o smrtnih kaznih: v letih 1944/1945 jih je bilo okoli 6.000, v letih 1946-1951 okoli 2.000, v letih 1952-1958 okoli 180, v letih 1960-1973 41 in v letih 1973 – 1977 25. Ob tem pa ocenjuje, da je bilo v letih 1944 – 1946 brez obsodb ubitih okoli 180.000 ljudi.

  • Share/Bookmark