Le vkup le vkup uboga gmajna

Nedelja, 29. november 2009

Socializem naj bi bil solidarnost s trpečimi, ubogimi, poraženimi …

Zato bi pričakoval, da bi med prvake slovenske rezistence proti krivični in nasilni oblasti šteli tudi Jožeta Pučnika. Bil je eden redkih, ki se je postavil za nesrečno kmečko ljudstvo, za katerega je bilo prvo desetletje in še kako leto po drugi svetovni vojni tragično in katastrofalno.

Ko bomo priznali junaštvo upornikov proti titoističnemu državnemu terorizmu, se bomo lahko pogovarjali o bolj socialistični prihodnosti Slovenije.

Naj navedem odlomek iz Pučnikovega besedila O dilemah našega kmetijstva, ki je bilo objavljeno v reviji Perspektive, št. 33-34, 1964:

»Posredna (davki, obvezna oddaja, idejnopolitični pritisk in represije) in neposredna kampanja za kolektivizacijo kmetijstva sta se lotili reševanja kmetijstva pravzaprav uničevalno; začeli sta razbijati kmetov odnos do zemlje, ki je bil zaradi občutja socialne nezasedenosti in ekonomskega pritiska izredno močno čustveno fundiran. Od tod vzdušje obupa in popolne brezperspektivnosti, ki se je tako močno razmahnilo v času te kampanje. Od tod tudi odločni in marsikje skrajno trmasti odpor kmetov.

Kmet ima določno izoblikovane kriterije za to, kaj je po njegovih načelih krivično in kaj pravično. V okviru teh pojmov dobrega in zlega je kmet predstavljal tisti sloj, ki je vedno imel najmanjši odstotek delinkvence. Tudi odnos do državne oblasti je bil že od nekdaj predvsem boječe spoštljiv. Upiral se je le takrat, kadar je čutil, da se nekaj dogaja proti ustaljenim, priznanim in tudi pravičnim normam. Kmetovo uporništvo se je skoraj vedno gibalo v okviru boja za določila v napisanem in nenapisanem urbarju, torej za »staro pravdo«. Kadar kmet ni prizadet v teh temeljnih resnicah svojega življenja, ga je skrajno težko pripraviti do odpora ali celo upora proti oblasti.

Obdobje forsiranega ustanavljanja zadrug je kmet doživljal izrazito drugače. Kmetje so odhajali v zapor zaradi neporavnane obvezne oddaje ali nedovoljenega zakola, ne da bi se pri tem čutili delinkvente. Enako je veljalo za »črno prodajo« živil. Za kmeta je veljala ena sama logika: ker ni dobil nujno potrebnih industrijskih izdelkov, ki jih je potreboval v gospodarstvu, jih je skušal dobiti v zameno za živila. Kmetovi konflikti z oblastjo so se odvijali na gospodarskem terenu, in brezobzirnosti terenskih aktivistov, ki so v očeh kmeta in tudi v lastnih očeh reprezentirali oblast, je sledila tudi dobršna mera kmetove zavestne brezobzirnosti. Vse besede o splošnodružbenih potrebah in težavah s prehrano v mestih so zato naletele na gluha ušesa, saj je kmet doživljal lastno nujnost, svoje lastne potrebe. Zato je represivne ukrepe oblasti doživljal kot čisto represijo, ki ga je po eni strani odvezovala od tradicionalne in formalne lojalnosti, po drugi strani pa je znatno razrahljala njegov svet moralnih vrednot. Edino to nam more pojasniti, zakaj je bivanje v zaporu (zaradi obvezne oddaje, črne trgovine, črnih zakolov in v zvezi z zadrugo), ki je bilo v kmetovih očeh že od nekdaj nekaj sramotnega, zdaj izgubilo pečat sramote in obsojanja ter postalo mrzka objektivna nujnost, nad katero je sicer preklinjal, a je bil pred njo brez obrambe, kakor pred točo, slano in sušo. Ni čuda, da je ob takem doživljanju družbe drsel v delinkvenco glede na svoje tradicionalne norme in postal uporen do oblasti in oblastnih predpisov, vršil prepovedane zakole, se spuščal v črno trgovino ter ponekod celo zmanjšal svoje napore pri obdelovanju zemlje in smotrnem gospodarjenju.«

Posledica: Perspektive so ukinili, Jože Pučnik je bil obsojen na dolgoletno zaporno kazen.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Nedelja, 29. November, 2009 ob 07:13 v kategoriji nekategorizirano.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

5 komentarjev na “Le vkup le vkup uboga gmajna”

  1. vaba pravi:

    Ta dežele je zblojena in zmešana, do neprepoznavnosti.

    Oni, ki izvajajo najhujše in najočitnejše, celo v kanone pretočene kršitve temeljnih ustavnih pravic in načel, in to počnejo celo institucionalno, ravno ti se največ in najbolj pogosto sklicujejo na ustavo in ustavne pravice. Če to ni posmeh zdravi pameti in temeljni inteligenci nacije ?.

    Sredi EU, ko EU sprejme eno povsem normalno, benigno celo, za moralno zdrave nacije in politike rutinsko deklaracijo o obsodbi zločinov in zločincev in zločinskih režimov, ter jih čisto vse obsodi, fašizem, nacizem, komunizem, se ta izprijena in zblojena dežela, po svojih nenormalnih, zlodejskih, banditskih zastopnikih v parlamentu, odloči sramotiti celo nacijo, ter arogantno insistirati na izločitvi komunistov (Da se razumemo izločiti hočejo sebe in NjihoveSvoje™!) in komunizma iz te deklaracije.

    Ker so valda premalo nedolžnih ljudi pobili (a pobili so največ izmed vseh od Evrope enako, vpaketu, obsojenih režimov. Ever!).
    Ker so valda premalo ljudi vnesrečili!?
    Ker so valda premalo ljudi diskriminirali!?
    Ker so menda nacijo premalo vnazadili in v razvoju, ter moralni ozdravitvi zavrli!?
    ker je valda premalo ljudi trpelo in še trpi teror in dikriminacijo!?

    In na tem arogantno vztraja, ravno še edina komunistična oaza na oblasti v celi vesoljni Evropi. men seveda ne čudi, čudijo em pa psevdo intelektualci te dežele, ki pristajajo na maškarado, češ to niso komunisti, ampak levi-na-sredini.

    Seveda, seveda, iz nasprotovanej obsodbi komunizma se vidi kaj so te spake!

  2. Alter pravi:

    Nobene potrebe po pogovarjanju o socialistični Sloveniji ni.

    Socializem se ne zavzema za pomoč ljudem, ampak za nadzor države nad ljudmi.

  3. APM pravi:

    Mar ni v času, ko je Pučnik pisal navedeni spis bil Milan Kučan že na poti, da postane najvplivnejši demokrat in pokaže Slovencem pot v Evropo.
    Bil je že vidni čaln mladisnke organizacije(SKOJ=ZSMS) in organizacije socialističnih študentov. Da, da takrat se je že zaćelo zares.

  4. NoMercy pravi:

    kdor hoče naj pač ima obute svinčene škornje. Naj pa ve, da ga pač ne moremo več čakati, ker nas že preveč ovira in zaradi njega zamujamo :)
    Verjamem, da nihče nebi rad vedel kakšna bi bila alternativa, če nebi bilo kot je bilo. Ni pa fer še vedno bloditi v kakšni svinjariji in blatu smo živeli. Za vzor so lahko vse kolonialne sile, ki so svoje občestvo prečistile z izselitvami v Afriko, Avstralijo … :)

  5. Srecko pravi:

    NoMercy: “Ni pa fer še vedno bloditi v kakšni svinjariji in blatu smo živeli.”
    Oprosti,ampak v takem blatu ŠE VEDNO živimo! Kar poglej, za razliko od tistega časa, sedaj prekomerno izkoriščajo delavce. Kar je za garnituro politikov, ki prisegajo na socializem, še toliko bolj sprevrženo! Vsi prispevki, ki jih podjetje in delavec odvedeta državi so enaki njegovi plači. LP

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !