Arhiv za 7. Januar 2010

Maligani in titovina

Četrtek, 7. januar 2010

Lansko leto sem praznoval petnajstletnico treznosti. Leta 1999 sem svoje dotedanje zdravljenje povzel takole:

»Decembra 1994 sem bil identificiran kot alkoholik, dejansko pa je šlo za alkoholizem, nacepljen na osnovno nevrozo (materinski in manjvrednostni kompleks). Do pomladi 1998 sem absolviral osnovni program v Alternativni terapevtski skupnosti psihiatra Janeza Ruglja. V intenzivni partnerski interakciji sem spremenil življenjski slog (obrat od avtodestrukcije, zavrtosti in čustvene invalidnosti v zdrav življenjski slog in samouresničitev), začel življenjsko dozorevati (prevzem odgovornosti, kreativnost). Ta identitetni obrat je spremljalo tudi intenziviranje raziskovalnega dela. V publicističnem razvoju sem segel do eseja, od strukturno-genetske zgodovinske analize sem se obrnil v antropologijo, od dejstva k duši. Ta obrat dokumentirajo študijski in raziskovalni rezultati, pomnoženo število objav in profil uredniškega dela. S tem na lastni koži dokazujem, da je osebnostna urejenost osnovni pogoj za kreativno znanstveno delovanje.«

Soočenje z alkoholizmom je za slovensko družbo izjemnega preživetvenega pomena. Vendar alkoholizem je samo ena od manifestacij ekstremnih življenjskih stisk, pretiranega odreagiranja na tegobe bivanja.

Prav tako kot zdravljenje od maliganske omamljenosti pa je za slovensko družbo pomembno ozdravljenje od ideološke zadrogiranosti. Ob primeru Ertl je bilo prav v liku samega obravnavanega gospoda vidno, da še vedno živi v ideološkem deliriju. Ne more dojeti, da je deloval v tajni politični policiji, ki je z vso navlako titoizma uspela uničiti sistem, ki naj bi ga branila.

In čeprav smo ob crkavanju režima reševali lastno kožo ter izdali režim, ki smo ga vzdrževali, ta bedni beg pred zgodovinskim porazom ne more biti izgovor za to, da bi titofili še naprej zastrupljali družbo z ideološkim fanatizmom in blodnjami.

Tajne politične policije v totalitarni izvedbi so vse po vrsti dokazale, da so nerentabilne. Mučijo tako nadzorovane kot sebe. Tratijo čas in denar, travmatizirajo. In na koncu bankrotirajo. Oz. sistemi, ki gradijo na obči kontroli in rasizmu, niso dolge sape.

Sam sem se z ideološko zadrogiranostjo s totalitarnim titoizmom soočal prav tako kot z alkoholizmom. Najboljše zdravljenje zame je bilo sestopanje na trda tla zgodovinske resničnosti. In tako kot je abstinenca od alkohola nujen pogoj za ozdravitev od alkoholizma, tako je abstinenca od halucinacij, ki jih je povzročilo zastruplanje v titoizmu, nujen pogoj za prehod v demokracijo.

Upam, da bo zdravljenje tako maliganskih kot titoističnih zadrogirancev potekalo po receptu, ki ga priporočajo anonimni alkoholiki:

»Odkrili smo, da moramo svojemu najglobljemu jazu odkrito priznati, da smo alkoholiki. To je prvi korak k ozdravljenju. Zmoto, češ da smo – ali da utegnemo v kratkem postati – kakor drugi ljudje, je treba zavreči.«

  • Share/Bookmark