Arhiv za 26. Januar 2010

Reformacija in revizija

Torek, 26. januar 2010

Srčkane bralke, mili bralci, naj posvetimo nadaljevanje ali dva nekaterim aktualnim razmislekom o razvoju titoističnega kulta in doživljajskim atrakcijam, ki nam jih ponuja titoistična sekta. Naj začnem z vprašanji, ki sem si jih zastavil, ko sem pisal prispevek o titoizmu in turizmu.

Temeljni procesi, ki so tvorili mitološko piramido sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil, so bili v Ljubljani, tako kot drugod po Sloveniji in Jugoslaviji: kult Tita, kult Revolucije, agresivna militarizacija, rasistično hujskanje proti osovraženemu drugemu (notranji in zunanji sovražniki).

Ta struktura malikovanja pa se je znašla pod udarom demokratičnih sprememb. Dovolj nazorno je pohodni obred karikiral Jaša Zlobec:

“A vendarle ne smemo nikoli pozabiti na znamenito maksimo iz Programa Zveze komunistov: nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. In zdaj sem pri jedru stvari. Gre za pohod ob žici okupirane Ljubljane, ki se ga s svojimi potomci vestno udeležujem že desetletja. Uspeh je bil tudi letos grandiozen: 83.000 udeležencev. Naša mladina je res zlata, nanjo se je mogoče zanesti. A nekaj me vseeno pekli. Osnovnošolci in srednješolci (ti pa sestavljajo večino pohodnikov) se morajo pohoda udeležiti obvezno. Kdor manjka, ga čakajo disciplinske sankcije. To s sankcijami je sicer popolnoma pravilno, kajti kontrarevolucijo, absentizem in bojkot je treba v kali zatreti že v nežnih letih, ko je mlad človek še upogljiv in gnetljiv, ko njegov duša še ni do konca zakrknjena. Kljub vsemu pa me ta obveznost moti. V njej se skriva nevarna past, ki nanjo načrtovalci pohoda bržkone niso pomislili. Ljudem namreč predpisujemo stvari za obvezno takrat, kadar sumimo, da jih sicer ne bi opravili. To pa pomeni, da obveznost udeležbe pri pohodu izhaja iz nezaupljive predpostavke, da mladina sicer ne bi tako množično korakala ob žici okupirane Ljubljane. Vsakdo, ki pozna našo zlato mladino, ve, da je takšna misel samo zlobno natolcevanje, še več, prepričana sem, da bi bilo še dosti več mladih ljudi na pohodu, ko bi ta izgubil neprijetno nalepko obveznosti. Saj veste, mlad človek je pač takšen, da mu nič preveč ne dišijo stvari, ki so mu bile zaukazane. Naj torej sklenem. Prisila je od nekdaj znamenje nezaupanja. Zato pozivam odgovorne dejavnike, naj odpravijo obvezno udeležbo mladih na pohodu ob žici okupirane Ljubljane. In videle boste, prihodnje leto bo mladih 183.000. Prihiteli bodo iz vseh krajev Slovenije, nič jih ne bo moglo zaustaviti. Da bo številke še lepše zaokrožena, predlagam, da se v pohod vključijo tudi vzgojno varstvene ustanove, po domače vrtci.”

Zlobčevo ironijo lahko preverimo. Brez represivne spremljave je udeležba na pohodu bistveno manjša kot nekdaj, še vedno pa je velika večina pohodnikov pred- in šolske mladine. Udeležba namreč tričertrtinsko temelji na otrocih in šoloobvezni mladini.

Vendar pa titofilna propagandna mašinerija vsako zbiranje nekaj tisoč ljudi na tradicionalnih prizoriščih spremlja kot izredne dogodke. Nekako izogibajo se primerjav npr. z dejstvom, da k Mariji Pomagaj na Brezje roma letno okoli pol milijona ljudi. Ali npr. primerjavi obiska v Dražgošah, na Osankarici, na pohodu okoli Ljubljane in drugih kultnih krajih titoizma z obiskom folkornih festivalov in pustnih karnevalov (npr. kurenti na Ptuju). Prav tako je aktualna primerjava turistične potence dveh prireditev v sami Ljubljani, in sicer pohoda ob žici okupirane Ljubljane in Ljubljanskega maratona. Drugi ima nedvomno veliko večjo težo in mednarodno odmevnost.

Jaša Zlobec/Džuli Šviga: Ogenj v mladih srcih je vroč, naša mladina je živi obroč. Mladina, 21. maja 1984, ponatis v Rdeča Zloba.

  • Share/Bookmark