Arhiv za 28. Februar 2010

Proti eliminacionizmu

Nedelja, 28. februar 2010

Ko sem, spoštovano občinstvo, prebiral vaše odzive na moj dvom o Miklavžu Komelju, se mi je nekako zdelo potrebno, da vas opozorim na svežo knjigo Danijela Jonaha Goldhagna z naslovom Worse than War: Genocide, Eliminationism, and the Ongoing Assault on Humanity.

Goldhagen je pomembno mednarodno uveljavljeni raziskovalec, avtor uspešnic. Njegov namen ni samo opis, ampak tudi diagnoza in napotki za zdravljenje. Huje kot vojna so za Goldhagna tisti politični produkti, ki sprožajo genocide in pojav, ki ga imenuje eliminacionizem (eliminacija: ukinitev obstoja česa). Torej za politično produkcijo, ki sočloveka dehumanizira, ki sočloveka, soljudi označi kot osovražene druge. In ki organizira sistem moči tako, da bi osovražene druge uničil.

Goldhagen nam postreže z vrsto dejstev in interpretacij, ki so še kako zanimive tudi za slovenske razmere. Tudi pri nas smo spoznavali politike, katerih cilj je bil eliminacija osovraženih drugih. Fašistično, v mnogo večjih razsežnostih pa nacionalsocialistično in titoistično. Množični pomori, množični pregoni ljudi, sistemi taborišč in druga nasilja so postali politično orodje svetovnih razsežnosti.

Goldhagen se več ukvarja z zadnjimi balkanskimi vojnami, omeni pa tudi morilski potencial titoizma.

Ko se sprašuje, kaj lahko storimo, da omejimo nevarnost takih politik v prihodnosti, izpostavi, da je zelo pomemben močna protieliminacijska kampanja. Množični pomori in eliminacijska politika so večja grožnja kot naravne katastrofe, so hujši kot vojna. Zato je o njih in nevarnosti, ki jo pomenijo, potrebno čim več razpravljati.

Zlasti pomembno je razpoloženje elit do teh pojavov. Če je Miklavž Komelj človek, ki časti stalinistično varianto ubijalskega mehanizma (tajno politično policijo), če se posmehuje sto tisočem žrtvam, ki jih titoizem pomori po drugi svetovni vojni, to pomeni, da skuša okuževati prihodnost.

Ne nazadnje je bil tudi Radovan Karadžić pesnik, mar ne?

Večkrat sem že pisal o spravnem referendumu. Na njem predlagam vprašanje: Ali je za osvojitev in ohranitev oblasti dovoljeno moriti, ropati in lagati?

Goldhagen predlaga čim več sporočil v tem duhu:

1)      Množični umor in eliminacionizem sta nemoralen in ilegalen napad na človeštvo

2)      Mednarodna skupnost ju obsoja

3)      Vsakdo, ki so deluje v njima ali hujska k njima, bo kaznovan, ko bo hudodelski režim padel.

Ker je Slovenija odgovorna, da prispeva k svetovnemu procesu prevencije množičnega umora in eliminacionizma, je pogovor o ekstremističnih verbalnih izpadih tako Miklavža Komelja kot množice njegovih prednikov, ki bi se morali znajti na zatožni klopi, seveda del tega procesa.

  • Share/Bookmark