Vest in pozna spoved I

Sobota, 27. marec 2010

Naj zapišem nekaj besed tistim, ki se čudijo, kaj vse nalagam pod Meh za smeh. Smehov je veliko vrst, eni so odrešilni, zdravilni, nekateri obrambni, mnogi napadalni. So sončni in črni smehi. Nekateri razkošno oblečejo, drugi do nagega slečejo. In prizori, ki vam jih predstavljam o nedoumljivih globinah človeške žlehtnobe in potuhnjenosti, imajo v naših dneh čudovite kali komičnih zapletov. Ali ni smešno, da se veliki zločinski priganjač in neusmiljeni sodnik Mitja prelevi v lažnivca, ki se znoji pred parlamentarnimi komisijami? Preberite samo odlično prodajani Osebni dosje št. 584 Edvarda Kocbeka, v katerem Igor Omerza z neusmiljeno bistrimi, prostodušnimi in našpičenimi komentarji iz dramatičnega dogajanja potegne njegove tragikomične in absurdno groteskne prvine. Za počit od smeha!

Nekaj smeha je tudi v knjigi, ki je veliko manj kot zgoraj omenjena prav tako te dni vstopila v slovensko javno življenje. Gre za izbor iz spisov Zdenka Zavadlava, ki so izšli pri celovški Mohorjevi pod naslovom Pozna spoved. Zdenko je bil med vojno in po njej v tajni politični policiji. Mlad, nasilen, pijan moči. In že takrat načet z dvomom. Ta dvom so mu še utrdili, ko so ga z ženo neutemeljeno obsodili na smrt, pa nato po večletni ječi izpustili. Uničili so mu več let življenja, zakon … In mu dali moči, da se je svoje krivde in greha spovedal, ga izpovedal, obsodil …

Njegova spoved je odlično zrcalo pred prihajajočimi meseci, ko se bomo pogovarjali o tem, kakšen sistem se začne v Jugoslaviji/Sloveniji po koncu druge svetovne vojne.

Zato naj omenim nekaj elementov Zavadlavove spovedi, ki povedo nekaj o njegovi usodi, nam pa omogočajo spraševanje o tem, ali ni bilo to, kar se je dogajalo Zavadlavu, pravzaprav temelj titoističnega sistema!?

Naj začnemo z desetim majem 1945. Vojne v Sloveniji še ni konec, tajna politična policija pa že začenja čiščenje. Že jeseni 1945 je bilo pripravljeni menda okoli 17.000 dosjejev. Tega dne je Zavadlav že v Mariboru:

»Proti večeru se napotim proti sodnim zaporom, da si ogledam situacijo. Dravski most je še zagačen. Bolgari sicer odhajajo po Dravski dolini, prihajajo pa naše jugoslovanske bratske partizanske enote od Ptuja sem.

Zvečer zbor, nato aretacije, skupaj z vedevejevci (vojska državne varnosti – op.p.). Enkrat imam le zamenjano vlogo. Nisem preganjani, ampak preganjalec. Vendar nič kaj lep posel, če ne veš osebno,zakaj človeka goniš. Pa še sami navadni ljudje. Vsi drugi so že ušli. In tisti neprijetni zaporski vonj, ki ga duhaš kot preganjalec. Nobenega tako dolgo in težko pričakovanega zadoščenja ni. To traja vso noč.«

Zasliševalci imajo pravico, da počnejo z zasliševanci, kar se jim zljubi. Zavadlav se ustavi nekje na robu hujšega nasilja:

»Tako sem poskušal izvajati tudi svoja zasliševanja predvsem s prijaznim odnosom do zaslišanca in logičnim dokazovanjem ter z igranjem vloge tistega, ki mu hoče pomagati. Resda pri nekaterih uporabljam tudi metodo, da mu s svetilko svetim v oči, kar sem se naučil iz predvojnega čitanja kriminalnih romanov. Nekatere, ki me očitno hočejo zajebavati, tudi malo premlatim, a ne zaradi prisiljevanja. Vendar pa zadoščenja pri tem nimam; imam kvečjemu slab občutek, da se ne znam obvladati.«

In takoj se začne trgovina, ki potem zavije celo jugo/slovensko družbo v mrežo sumničenj in nezaupanja. Pomembno je, da vsak nadzoruje vsakega:

»Za zapornika, kateremu smo dokazali krivdo in jo je tudi sam priznal, pa obstaja še ena možnost. Če obveščevalno obdeluje okolico, s katero lahko zapornik kontaktira, ga, potem ko podpiše posebno izjavo, pridobimo zanašega agenta. Potem ga izpustimo, še prej pa mu določimo oznovca, ki bo z njim kontaktiral. Vsak tak primer mora odobriti nadrejeni šef.«

Smrt fašizmu – svoboda narodu?

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sobota, 27. Marec, 2010 ob 07:30 v kategoriji nekategorizirano.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

22 komentarjev na “Vest in pozna spoved I”

  1. APM pravi:

    Bižajo se slavni datumi. 65 let bo minilo, odkar bi naj bila Slovenija osvobojena.
    Osvobojena že, toda od koga.
    Po zmagi je prišel še mnogo hujši teror. Res je, da je nacizem želel iztrebiti Slovence, toda teror, ki je prišel po osvoboditvi je iztrebil slovesko elito. To je iztrebil tako temeljito, da nam še sedaj vladajo primitivci, ki s svojo demagogijo dobesedno poneumljajo narod.
    To katastrofalno početje je najbolj zaznavno v sedanji situaciji, ko nam vlada leva opcija.
    Prav gotovo je Pahor zbral v svoji vladi najboljše, kar levičarji premorejo. In ni ga Slovenca, ki bi takšnemu skupu dal kaj več kot 3. Kritičnejši, realnejši in politično manj indoktrinirani pa ocenjujejo vlado kot popoln polom in si ne zasluži pozitivne ocene.
    Boljših levičarji ne premorejo. Sedaj, ko so se začele vrstiti nujne menjave, se kaže, kako tanka plast kanditatov za najodgovornejša mesta je na razpolago.
    To pomanjkanje je posledica dolgoletne negativne selekcije in vzgoje, ki je privedla do tega, da nam sedaj primanjkuje sposobnih ljudi, ki bi bili sposobni upravljati z državo.
    In kaj ima to z mehom in smehom skupnega.
    Vedno se je vse prikazovalo lažno. Od tako imenovanih junaških bojev med vojno. Kateri partizanski boj pa je z vojaškega stališča takšen, da lahko gre v antologijo vojskovanja? Vsi so se končali z bednimi porazi, proglašeni pa so bili in so še zmagoviti.
    Mar ni to ironično, mar ni to obešenjaški humor? Torej smeh, ki ga sproža komunistični meh.
    Potem, ko je bila po vojni obglavljena, razlaščena in pregnana slovenska duhovna in gospodarska elita, so se začele vrstiti zmage delavskega ljudstav pod vodstvom nadučitelja, šlosarja in nekaj sfaliranih študentov podložnih vrhovnemu “bravarju”, se je komedija nadaljevala. Na eni strani smo dosegali zmage socialističnega dela, na drugi strani pa nam je lakoto preganjala UNRA in ameriška pšenica, Amerika pa je bila tedaj najhujše zlo, ki se ga je potrebno izogibati. Zopet podlaga za smeh in glej ga zlomka, ta smeh je ponovno razpihoval isti meh.
    Pa tako vse do znanih 88 dreves v vsaki vasi. Ko drvesa niso niti toliko porasla, da bi zasenčila vso komičnost države opranoglavcev, se je ekonomsko zrušila in neslavno razpadla. Žal še ta lekcija ni bila dovolj. Tako se še vedno razlega smeh, ki ga vodi isti meh.
    Še vedno bijemo boj za izhod iz krize, še vedno se borimo proti reakcironarjem, italijanskemu fažizmu, avstrijskemu nacizmu, še vedno so nam svetle zvezde heroji, ki so pobijali in preganjali ter razlaščali našo elito, ki ni verejla v svetlo bodočnost pod rdečo zvezdo.
    Če to ni tragedija, je vsaj komedija in cinik, kakršen je Dežman se ob tem smeji, podobno kot ljudje na Titaniku, ki se je potapljal, glsba pa je igrala dalje in šampanjec se je penil bolj, kot hladni valovi Atlantika. Tudi to je mrtvaški humor.

  2. Okapi pravi:

    “Pa še sami navadni ljudje. Vsi drugi so že ušli. … Resda pri nekaterih uporabljam tudi metodo, da mu s svetilko svetim v oči, kar sem se naučil iz predvojnega čitanja kriminalnih romanov. Nekatere, ki me očitno hočejo zajebavati, tudi malo premlatim, a ne zaradi prisiljevanja. Vendar pa zadoščenja pri tem nimam; imam kvečjemu slab občutek, da se ne znam obvladati.«

    Kot bi bral izpoved ameriškega obveščevalca, ki opisuje iskanje alkajdovcev v Afganistanu leta 2010.

    O.

  3. Tibor Jablonsky pravi:

    Buh dej!

    Iz prakse je poznano, da taki ljudje, ki so bili v svojih časih do obisti zagriženi partijci, kakor je bil sam gospod Dežman v Radovljici, kasneje obsojajo to kar so sami bili. V njih pogosto vre močan notranji boj, saj sovražijo samega sebe. Nemalokrat takšni ljudje, v svoji zagrenjenosti, pretepajo svoje družine, saj si drugih ne upajo.

    Morda nič od naštetega za Dežnama ne velja, ampak to naj presodijo drugi, ki so zato bolj usposobljeni.

  4. vaba pravi:

    Kaj si pa ti sploh želel s tem povedati, a to da so Kučan, Pahor, Ribičič, Potrč, Anderlič, Tüë®k, ki so še vedno v Partiji™ in nikdar niso bili proti Partiji, boljši ali kaj bolj sprejemljivi, samo zato, ker je Dežman nekoč naredil napako in bil v Partiji™? Na kakšen način lahko oni izpadejo bolje, če je on kdaj bil v njihovi KPS? Oni so gnoj tako ali tako, knede?

    Oj, ti in tvoja bebava logika!

  5. vaba pravi:

    Dežman je oponent zločincem, sicer tudi žal bivši član ZKS (KPS), kar ipak ni glavna lastnost takih ljudi, ampak je de facto glavno kaj drugega, (kar mu sicer ne šteje ravno v čast na enak način, kot bi mu recimo, če sploh nikdar ne bi bil član KPS, ma če je človek bivši in na seznamu sovražnikov KPS, kamor ga je uvrstila KPS sama, je meni dovolj ok in sem mu pripravljen dati novo šanso in legitimno prvico do sprememb doktrine in stališč na temelju spoznanja napak.

  6. nevenka nevenka pravi:

    Ko bo enakovredno obravnaval zločine na obeh straneh, ga bom morda začela jemati bolj resno. Zato, ker vedno in povsod je naprej vzrok in potem posledica. Tudi za to, da imamo dvojno zločinsko zgodovino in je bila ena gotovo prej.

  7. APM pravi:

    Partija je imela zelo perfiden način kadrovanja. V srednji šoli so poverjeniki, profesorji opazalili boljše učence in jih stimulirali tako, da so izstopali od ostalih. Nato so jim predlagali vstop v partijo. Takšni mladi in ambiciozni ljudje, polni energije, so se nenadoma znašli na poziciji, ko se jim je zdel dosegljiv celi svet. Ob izrednih ideoloških injekcijah, ki so slavile partizanstvo, tovariša Tita in delavsko samoupravljanje, so mladi kaj hitro zapadli pod vpliv, ki se ga praviloma niso več mogli znebiti. Nenehno so bili obkroženi z ideologi, ki so jim vcepljali eno in edino resnico. Partijski tečaji, pripravnice, Kumrovška univerza, partijski sestanki, problemske knference in vedno povdarjena lepša prihodnost potem, ko bo premagan odpor oportunistov in kapitalistov.
    Mar se lahko mlad človek pri 17-18 letih res opredeli za pravo stvar? Po mojem ne! In ko dozori in pošlje vso to ideologijo na smetišče zgodovine je mar odpadnik? Ne. Hvala bogu, da so nekateri prišli k pameti in nas sedaj usmerjajo na pravo pot.
    Kam pa nas vodijo tisti, ki tega spoznanja niso doživeli, pa se vidi sedaj, ko smo tik pred razsulom.
    Dežman pa na kompliciran način kaže, kje so korenine zla.

  8. nevenka nevenka pravi:

    Kompliciran APM?
    Vse korenine zla so v velikem egoizmu.
    Dežman prav nič ne kaže na to. On bi samo eno elito zamenjal z drugo.

  9. tecnoba pravi:

    nevenka. med samorefleksijo bi morda lahko začutila, da so eni zločini že bili obsojeni, eni pa nažalost še ne….

  10. APM pravi:

    Vse korenine zla so v egoizmu. Eden največjih egoistov je bil Tito.
    Dokler je živel se o tem ni smelo govoriti. Danes je njegov egoizem že nekoliko oddaljen in o njem govoriti ni preveč koristno.
    Tito pa je imel tudi malde, ki so strumno korakali po njegovi poti. In še danes so tu.
    Egoizem ni samo prisvajanje bogastva in gizdalinskega življenja, egoizem je tudi prisavajanje zgodovine in to počno partizani še danes. 65 let po vojni si še vedno pripisujejo zasluge pri napredku Slovenije kot da so povojne generacije spale in si niso zaslužile za svoj obstoj.
    Kar nekaj let se že upokojujejo generacije s polno pokojninsko dobo, ki so gradile povojno Slovenijo, pa niso vredne nič v primerjavi s tistimi, ki so pred 65 leti prišli iz gozdov in pobili nasprotnike in prinesli socialistični teror.

  11. nevenka nevenka pravi:

    No, jaz se v socializmu prav gotovo nisem priučila kakega posebnega egoizma. Človek bi rekel, da je socializem egoizem zelo zaviral, kar se je izrazito manifestiralo v premajhni ambicioznosti, kar so dokazale tudi mnoge kasnejše mednarodne psihološke raziskave, (v okviru naše FF) ki so primerjale med seboj, kakšne cilje si v življenju postavljajo predvsem mlade generacije.
    Za Slovence je bila značilna privzgojena skromnost in majhna podjetnost.

  12. Karlo pravi:

    “Tik pred razsulom” smo?

    APM, da se ti da že ob osmih zjutraj v ponedeljek srati takšne klamfe, lahko pomeni samo eno: za to si plačan.

    Ali pa si tak luzer, da nimaš pametnejšega dela.

  13. APM pravi:

    Karlo! Zadolževanje poteka z nezmanjšanim tempom. Do sedaj so nas pod to vlado zadolžoli že za 4mrd€. Nič ni videti, da bi se kaj bistvenega spremenilo v prihodnje in do konca mandata te valde je polom neizbežen.
    Žal moram o tem razmišlajti že ob 8 uri, ker očitno o tem vlada ni sposobna.

  14. nevenka nevenka pravi:

    Mislim APM, da sem ti že ničkolikokrat rekla, da naredi kaj da bo drugače. Ti pač ne razmišljaš namesto vlade, ker je od tvojega ramišljanja toliko kot nič.
    Da pa se obnašaš kot plačani politični intrigant, sem ti pa že povedala. Očitno nisem edina, ki tako misli.

  15. vaba pravi:

    največje zlo je ideologiji izključevanja !
    Komunisti si nikoli niso zamišljali drugačnega sodišča, kakor je sodišče zgodovine in glejte, zgodovina jih je obsodila na izničenje vsega, kar je bili in imeli. Komunizem (sovjetski)bi lahko bil izgubil hladno vojno in bi še vedno preživel kot režim. Lahko bi omogočili rojstvo državam tekmicam, ne da bi umrl kot načelo. Lahko bi bdeli nad razvojem različnih družb, ki bi se kljub temu lahko sklicevale nanj kot na prvobitno načelo. lahko si mislimo tudi drugačne usode zanj, kjer bi bil lahko koristen, ne da bi doživel brodoloma kot skupek idej. Toda usoda, ki ga je doletela, mu ni pustila nič !
    Komi družbe so morale v nekaj mesecih prepustiti prostor idejam, ki so jih prej nameravale uničiti in zamenjati: zasebno lastništvo, trg, človekove pravice,pruralnost strank, ločitev vej oblasti – vso pahljačo liberalne demokaracije. V tem smislu je bil propad popoln, globinski, ker je izbrisal prvotno voljo.

    res pa je da v javnem mnenju zbuja spomine na olajševalne okoliščine in utegne postati predmet občudovanja, vendar to ne pomeni da bi se komunistična ideja prerodila v obliki v kateri je umrla !

  16. APM pravi:

    Ideologija izključevanja je zlo.
    Ob osamosvajanju Slovenije, je bil angažiran celotni narod, da je dosegel zgodovinski san. Kmalu po tem, ko so komunisti uvideli, da s spremebo oblasi ne bo pogroma, so si opomogli in postopno pričeli rušiti posameznike. Ta boj traja še danes in na koncu sta ostala le še dva: Barbara Brezigar, ki je tik pred odstrelom in seveda grozni Janaz Janša, ki pa se ga ne sme popolnoma uničiti, saj vendar imamo demokracijo. Kako šlampasto bi izgledalo, če demokratična država ne bi imela opozicije in bi na volitvah zmagovali politiki z 90 do 105%. Dežmanova kolumna pač pojasnjuje, kako je zlo začelo nastajati.

  17. nevenka nevenka pravi:

    To se tebi vaba samo zdi.

    Komunizma še nikoli nikjer ni bilo. Le nekatere parcialne ideje so ljudje poskušali uresničiti, a ker čas še ni bil dovolj zrel, družba ni bila še dovolj napredna, so cilje ščitili z nasiljem. Tega pa komunizem sploh nikoli ni predvideval, komunizem je predvideval odmiranje države. Torej tudi odmrtje vseh represivnih instrumentov v klasičnem smislu.
    “Razviti” svet ima v primerjavi z nami že dolgo demokracijo. Pa nobenih čudežev v njihovi družbi. Kapitalizem se ravno v sedanjem času izkazuje kot ne ravno idealen sistem. Celo glavni kapitalistični voditelji se ozirajo po novem sistemu, ki bi bil bolj uravnotežen in manj diskriminanten. Končno se namreč uveljavlja misel, da je človek bogastvo (zaradi mene lahko obvelja termin kapital) in le ta na dolgi rok zagotavlja blagostanje sebi in drugim. Več kot človek zmore narediti, ne more, in človek, ki ne zmore vsega narediti zase, potrebuje pomoč. In če k temu dodamo še pozitivne učinke konkurence in nadziramo njene slabe učinke (tendence k centralizaciji in monopolu), dobimo sistem, ki je nekje vmes.

    To, da postaja vse pomembnejša soudeležba delavcev pri dobičku in odločanju, se je začelo preučevati še za časa jugoslovanskega samoupravljanja, ko so Američani iz naše izkušnje vendarle poskusili potegniti nekaj koristnega in se je ponekod uvajalo delavsko soodločanje, v smislu doseganja večje motiviranosti in pripadnosti k podjetju in posledično višje učinkovitosti. Temu se danes reče ekonomska demokratizacija. Morda bo šel svet po tej poti. Svet naj bi vendarle postal pravičnejši.

  18. niko pravi:

    Nevenka, pusti budale veri in njihovim budalostim.
    Najboljše reklame so bile napisane za Jezusa, Marijo in škofa Rožmana.

    :razz:

  19. vaba pravi:

    nevenka, raje grem na tvoj blog in berem tvoje pesmi, bye

  20. APM pravi:

    To kar smo dobili pred 65. leti je bilo nekaj časa prodajano kot komunizem. Potem, ko je zadeva začela pešati in iztirjati, so si teoretiki izmislili pot v komunizem, ki da gre preko socializma.
    V vsakem primeru gre le za pakungo brez vesbine. Vsebina se je zrušila in razgalila z Berlinskim zidom.
    Eksoti kot Casto, Chavez, Kim jon Il in podobni sicer še vztrajajo, vendar razen, da zatirajo svoj narod večjih uspehov nimajo. Naše voditelje sicer skomina takšen način vladanja, vendar žal spremlja vladanje ekonomika, ki je pa ne obvladujejo, zato bo kmalu potrebna menjava.
    To ni komnetar na dežmanovo temo, vendar če je diskusija iztirila je dobro tudi iztirjencem pomagati.

  21. nevenka nevenka pravi:

    vaba, sem pa tja se znebiš celo kakšne prijetne :-)
    Lahko mi pa verjameš, tudi če ti ni všeč, da svet ne bo več zavestno zapadal v ekstremizme kar se ekonomsko političnih sitemov tiče. Vse bo stvar kombinatorike, malo tegale malo tistegale…iskanje družbenega optimuma in miru. Tako rekoč, koza cela volk sit.

  22. NoMercy pravi:

    skratka: v NOB so šle naivčine mehkega srca, ki po koncu revolicije niso mogle prenesti, da je treba za vzpostavitev “novega” pač narediti kar je Nujno. Kot npr. vse monarhaične familije po Evropi, ko so delale prevrate in zasedale prestole. :(
    In sedaj imamo spakedravščino kakršno pač imamo.
    Temu folku jaz tudi tiran nebi hotel biti => ni dorasel veličini naloge!!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !