Arhiv za Maj, 2010

NDR SRS

Sreda, 26. maj 2010

NDR – Nemška demokratična republika. Stalinistična verzija nemške države 1949-1989. Nekako tako kot SRS – Socialistična republika Slovenija. Tako kot Slovenci s SRS imajo tudi Nemci z NDR veliko opravkov. Morda je tam prelivanje med wesiji in osiji precej podobno migotanju med titofili in titofobi pri nas. Interes demokratične javnosti je pospraviti totalitarno dediščino na varno. Predelovanje zgodovine poteka na mnogih ravneh. Naj omenim številne priročnike, ki skušajo predstaviti utopične meglice propadlega revolucionarnega eksperimenta v normalno človeško razumevanje. Naj omenim leksikonski poskus Petra Einsikata, ki je napisal pregled priljubljenih NDR zmot od A-Z.

Omenimo nekaj gesel:

Nič več ni res – NDR je presežena zmota Vzhodnih Nemcev

Dežela delavcev in kmetov – delavci in kmetje so imeli oblast

Birokracija – birokracija v NDR je bila največja birokracija vseh časov

NDR (v izvirniku DDR – der Dumme Rest, torej trapasti preostali) – der Dumme Rest so verjeli, da lahko reformirajo NDR, torej so nepoboljšljivi

Demokracija –  demokracija je bila v NDR neznana beseda

Nemške železnice – nemške železnice pomeni: poceni, čisto in točno

Dialektični materializem – z dialektičnim materializmom se lahko razloži vse

Droge – kaj takega v NDR ni bilo (alkohol je osnovna hrana)

Lastnina – zasebno lastnino so uničili in državna je bila sveta

Feminzem – neznana beseda, v NDR-socializmu ni obstajal

Letalstvo – v letalski tovarni v Dresdnu so proizvajali kuhinjske lonce

Zapovedi socialistične morale – vladajoča partija je imela strogo znanstven svetovni nazor

Govorice – govorice je vedno trosil razredni sovražnik

Gojko Mitić – NDR Vinetu

Sivo – to je bila edina barva v NDR

Mladina – mladini v NDR pripada prihodnost

Otroški vrtec – najmanjša celica v NDR  zaporu

Cerkev – cerkev je bila v socializmu nemožnost

Razredni sovražnik – razredni sovražnik ne spi

Potrošniška družba v NDR – »Vse za zadovoljitev vse večjih potreb prebivalstva NDR.«

Korupcija – korupcija se v socializmu ne splača

Umetnost – umetnost je orožje v razrednem boju

Bralna kultura – v NDR smo več  brali

Berlinski zid – zid je bil protifašistični obrambni zid

Privilegiji – privilegiji niso bili dovoljeni

Beg iz republike – priljubljena športna panoga

Ločitev po socialistično – ni bila boleča

Schiessbefehl (ukaz za streljanje na begunce na meji) – takega ukaza nikoli ni bilo

Čakalne vrste – priljubljena oblika preživljanja prostega časa

Suverenost – NDR je bila suverena država

Socialistična vzgoja – socialistična vzgoja je bila popoln uspeh

Stasi (tajna politična policija) – Stasi je vedela vse

Trabi – trabant je bil avto iz lepenke

Ljudska milica – prijatelji in pomočniki

Vremenska napoved – vsaj vremenska napoved je bila v NDR nepolitična

Upor – vsi smo bili proti

Skupnost – od mene k nam, mi osiji smo boljši ljudje

Cenzura – cenzura v NDR je bila vsemogočna

Povzetek – NDR je bila zmota

Skratka, vsi ti nemški leksikoni in prevajanje NDR v normalno človeško govorico nam kažejo, da bo treba napisati tudi leksikon SRS od A-Ž.

  • Share/Bookmark

Nemški prepih

Petek, 21. maj 2010

V začetku maja sem bil teden dni gost nemškega zunanjega ministrstva. V Berlinu so zbrali zanimivo mednarodno druščino.  Kanadčan, ki je bil podpredsednik Novinarjev brez meja; Američanka, ki predava o holokavstu v okolic Atlante; tajnik ameriškega judovskega kongresa; Mehičan, ki vodi postavitev muzeja sedmih genocidov; Brazilec, ki je sodeloval v projektu Zakaj demokracija?; Izraelec, preživeli iz Auschwitza in novinar; aktivistka za človekove pravice iz Albanije; Makedonec, ki sodeluje pri postavitvi judovskega muzejsko-kulturnega središča v Skopju. Naši klepeti so bili zanimivi, saj smo lahko primerjali stališča, odprta vprašanja, odgovore nanje …

Še več izhodišč za pogovore, nova spraševanja in odzivanja so nam ponudili organizatorji z izjemno bogatim in izzivalnim programom obiska. Glavna tem je bila predstavitev novih nemških pristopov v raziskovanju in kritičnem soočanju z zločinsko dediščino nacionalsocializma. Obiskali smo številna prizorišča v Berlinu  in okolici, srečali smo številne strokovnjake, aktiviste, politike …

Proces kritične predelave in preseganja posledic nacionalsocialističnega totalitarnega režima poteka vzporedno z odreagiranjem na izzive sodobnosti. Gre predvsem za probleme dialoga med Nemci in prišleki na eni strani ter na nemško-nemški dialog med nekdanjima zahodno in vzhodno Nemčijo.

Eden od takih modelov je nastal v fondaciji Gesicht zeigen – morda bi lahko po slovensko rekli Pokaži se.  Gre za muzej-učni center 7xjung. 7xmlad je izraz, ki se na eni strani veže na dejstvo, da gredo obiskovalci skozi sedem prostorov-prizorišč, na drugi strani pa kaže na večplastnost soočanja z rasizmom, izključenostjo, zlorabami …  Ustanova uri za sodelovanje in spoštovanje.  Prostori so v obokih pod železniško progo, enostavno, učinkovito oblikovani. Ni veliko besedil, vendar pa obiskovalec vstopi v velike teme. Naj opišem eno prizorišče. Prostor je prazen, le štiri klopi, pošmirane  z mnogimi sodobnimi grafiti. Na eni klopi je fotografija klopi iz nacionalsocialističnih časov, na kateri piše: Judom prepovedano. Na drugi klopi je prav tako fotografija klopi iz nacionalsocialističnih časov, na kateri piše: Samo za Jude. Na drugih dveh klopeh sta fotografiji klopi iz sodobnih časov z napisi: Turki ven.  Prav tako jasna konfrontacija s kršitvami človekovih pravic, ideološkim izklljučevanjem, nasiljem so v drugih prizoriščih (dom, disko, šport, lokal, trgovina).

Skratka, zelo učinkovito.

Na večerji smo se srečali z akterji te ustanove. Vodilni je eden bližnjih sodelavcev nekdanjega socialističnega kanclerja Schroederja. Njihove interes je enomogočanje radikalizmov in napetosti. Ne želijo, da bi nemška mesta  gorela kot so pred kratkim francoska. Pripravljajo vrsto pobud, ki jih želijo uvrstiti tudi v šolske programe.

Je morda želja, da bi se tudi naši politiki začeli kultivirati v tej smeri, preoptimistična?

  • Share/Bookmark

Živela razlika!

Torek, 4. maj 2010

Elza Premšak je bila stara 33 let, noseča. Civilistka. Leta 1947 jo je divizijsko sodišče v Celju obsodilo na smrt. Vojaško sodišče ji je sodilo, ker naj bi angleškim agentom posredovala lažne podatke. Podatke sta ji dala nekdanji član tajne politične policije in nekdanji šofer pri Korpusu narodne osvoboditve.

Verjamem, ljube bralke in cenjeni bralci, da vam je nekdanji skupni jezik jugoslovanskega bratstva in edinstva še toliko znan, da boste razumeli tele stavke iz sodbe, kjer so Premšakovi očitali, da je poročala o »o masovnom hapšenju nevinih ljudi te dalje na osnovu podataka koje je vešto izmamila od sooptuženog Čepina Josipa in Kencijan Bojana lažno prikazivala rad organa zaštite naroda navadjajuči kako isti tuču uhapšenike i vrše masovne likvidacije podkrepljujuči ovo lažnim primerima: kod Brežica, Košnice, Laškoga, Gornje Hudinje i Hude jame, gdje je navela da je bilo likvidirano 1000 belogardejaca, pored toga izvestila je englesku obaveštajnu službu u istom izveštaju o imenima pojedinih odgovornih rukovodioca u organizaciji zaštite naroda u Celju te ih prikazivala kao mjerodavne za likvidacije nevinih žrtava i iste izveštaje predala engleskom agentu Železnik Francu.«

Po izročilu je bila Premšakova ustreljena, potem pa naj bi prišla iz Beograda pomilostitev.

Čepin in Kencijan sta bila obsojena na zaporne kazni, po izročilu naj bi Kencijana potem ustrelili, ko naj bi poskušal pobegniti.

To zgodbo o prepovedanem odkrivanju največjega zločina titoizma omenjam zato, ker branilci titoizma nekako ne morejo dojeti, da je ključna razlika med totalitarnim titoizmom in delujočo demokracijo to, da demokracija omogoča odkrivanje resnice o titoizmu, rušenje njegovih tabujev. Te tabuje in laži je pač lahko vzdrževalo le skrajno nasilje.

Mnogi titofili ne dojamejo, da rušenja tabujev in laži, s katerimi si je Tito šival svoja cesarska oblačila,  v demokratičnem okolju ni mogoče ustaviti. Ponavljanje magijskih vzorcev, ki so jih ponavljali Tito in pripadniki njegove sekte, pač ne more zadržati procesa kritičnega odkrivanja novih in novih dejstev, ki Tita spuščajo na tla zgodovinske realnosti in ga umeščajo v družbo, ki je pripada: Musolini, Hitler, Stalin, Franko, Pavelić …

Evropski proces preseganja dediščine represivnih režimov vseh vrst gre naprej. Po zadnjem poročilu o modelih, ki jih za soočanje z dediščino teh režimov sprejemajo evropske države, lahko pričakujemo tudi ukrepanje Evropske komisije.

Standardi, ki so in bodo nastali, bodo prepihali tudi Slovenijo. Ustavno sodišče ima v razpravi o Titovih cestah priložnost, da prevetri evropske izkušnje, npr. nemško prepoved komunistične partije, pa prepoved frankističnih simbolov in spomenikov …

Skratka: Živela demokratična razlika!

  • Share/Bookmark