Arhiv za 4. Maj 2010

Živela razlika!

Torek, 4. maj 2010

Elza Premšak je bila stara 33 let, noseča. Civilistka. Leta 1947 jo je divizijsko sodišče v Celju obsodilo na smrt. Vojaško sodišče ji je sodilo, ker naj bi angleškim agentom posredovala lažne podatke. Podatke sta ji dala nekdanji član tajne politične policije in nekdanji šofer pri Korpusu narodne osvoboditve.

Verjamem, ljube bralke in cenjeni bralci, da vam je nekdanji skupni jezik jugoslovanskega bratstva in edinstva še toliko znan, da boste razumeli tele stavke iz sodbe, kjer so Premšakovi očitali, da je poročala o »o masovnom hapšenju nevinih ljudi te dalje na osnovu podataka koje je vešto izmamila od sooptuženog Čepina Josipa in Kencijan Bojana lažno prikazivala rad organa zaštite naroda navadjajuči kako isti tuču uhapšenike i vrše masovne likvidacije podkrepljujuči ovo lažnim primerima: kod Brežica, Košnice, Laškoga, Gornje Hudinje i Hude jame, gdje je navela da je bilo likvidirano 1000 belogardejaca, pored toga izvestila je englesku obaveštajnu službu u istom izveštaju o imenima pojedinih odgovornih rukovodioca u organizaciji zaštite naroda u Celju te ih prikazivala kao mjerodavne za likvidacije nevinih žrtava i iste izveštaje predala engleskom agentu Železnik Francu.«

Po izročilu je bila Premšakova ustreljena, potem pa naj bi prišla iz Beograda pomilostitev.

Čepin in Kencijan sta bila obsojena na zaporne kazni, po izročilu naj bi Kencijana potem ustrelili, ko naj bi poskušal pobegniti.

To zgodbo o prepovedanem odkrivanju največjega zločina titoizma omenjam zato, ker branilci titoizma nekako ne morejo dojeti, da je ključna razlika med totalitarnim titoizmom in delujočo demokracijo to, da demokracija omogoča odkrivanje resnice o titoizmu, rušenje njegovih tabujev. Te tabuje in laži je pač lahko vzdrževalo le skrajno nasilje.

Mnogi titofili ne dojamejo, da rušenja tabujev in laži, s katerimi si je Tito šival svoja cesarska oblačila,  v demokratičnem okolju ni mogoče ustaviti. Ponavljanje magijskih vzorcev, ki so jih ponavljali Tito in pripadniki njegove sekte, pač ne more zadržati procesa kritičnega odkrivanja novih in novih dejstev, ki Tita spuščajo na tla zgodovinske realnosti in ga umeščajo v družbo, ki je pripada: Musolini, Hitler, Stalin, Franko, Pavelić …

Evropski proces preseganja dediščine represivnih režimov vseh vrst gre naprej. Po zadnjem poročilu o modelih, ki jih za soočanje z dediščino teh režimov sprejemajo evropske države, lahko pričakujemo tudi ukrepanje Evropske komisije.

Standardi, ki so in bodo nastali, bodo prepihali tudi Slovenijo. Ustavno sodišče ima v razpravi o Titovih cestah priložnost, da prevetri evropske izkušnje, npr. nemško prepoved komunistične partije, pa prepoved frankističnih simbolov in spomenikov …

Skratka: Živela demokratična razlika!

  • Share/Bookmark